Soledad Romero Mariño: Najbolj neverjetni pobegi Flipbook PDF

Soledad Romero Mariño: Najbolj neverjetni pobegi

86 downloads 101 Views

Recommend Stories


2) Autor: Mario Romero
mailxmail - Cursos para compartir lo que sabes Dibujo del cuerpo humano (1/2) Autor: Mario Romero 1 mailxmail - Cursos para compartir lo que sabes

LLAMADOS A UNA ALIANZA P. Mario Romero PRESENTACION
1 LLAMADOS A UNA ALIANZA P. Mario Romero PRESENTACION Toda nuestra fe y nuestra vida cristiana pueden ser presentadas desde la perspectiva de la Alian

Story Transcript

POBEGI NEVERJETNI NAJBOLJ V ZADNJIH STOLETJIH! DOMISELNE SPOZNAJ NAJBOLJ POBEGE NEVERJETNA I LUST R I R A N A K RO N I K A N A J D R Z N E J Š I H I N N A J BO L J I Z N A J D L J I V I H P O B EG OV, K AR JIH POZNA SVET. K A KO SO B I L I N A Č RTOVA N I . KAKŠNE METODE SO UPORABILI, DA SO P R E T E N TA L I VA R N OST N E S I ST E M E . K AT E R E SLEDI SO NAŠLI POLICISTI, DA SO UBEŽNIKE IZSLEDILI. K A KO JE ZAPORNIKOM USPELO POBEGNITI IZ N A J BO L J VA ROVA N I H ZA P O ROV N A SV E T U. K AT E R E SO B I L E Š I B K E TO Č K E T E H ZA P O ROV IN K AKO SO JIH UBEŽNIKI ODKRILI. O D K R I J P O D RO B N OST I L EG E N DA R N I H P O B EG OV Z VSEGA SVETA . P O B E G I NEVERJETNI NAJBOLJ POBEGA ”EL CHAPA” GUZMÁNA POBEGA DO IZ ALCATRAZA ODS O L E DA D R O M E R O M A R I Ñ O & JULIO ANTONIO BLASCO POBEGI NEVERJETNI NAJBOLJ S o l e d a d R o m e r O M A R I Ñ O & Julio Antonio Blasco POBEGA ”EL CHAPA” GUZMÁNA POBEGA DO IZ ALCATRAZA OD WWW.SODOBNOST.COM 29,90 C


1 S o l e d a d R o m e r O M A R I Ñ O & Julio Antonio Blasco PREVEDLA VERONIKA ROT NAJBOLJ POBEGI NEVERJETNI


4 36 8 28 Soledad Romero Mariño NAJBOLJ NEVERJETNI POBEGI Ilustriral Julio Antonio Blasco Prevedla Veronika Rot Uredila Nika Mušič Lektorirala Katja Klopčič Lavrenčič Prelom Janez Turk Besedilo © Soledad Romero Mariño, 2021 Ilustracije © Julio Antonio Blasco, 2021 Naslov izvirnika: Grandes fugas de la historia Prvič izdano oktobra 2021. Originalna izdaja © Zahorí Books, 2021 C/Sicília, 358 1-A, 08025 Barcelona www.zahoribooks.com Slovenska izdaja © KUD Sodobnost International, 2023 Vse pravice pridržane. Izdajatelj KUD Sodobnost International Ljubljana, 2023 [email protected] www.sodobnost.com Tiskano v Sloveniji. Naklada 600 izvodov. ŠKANDALOZNI POBEG GIACOMA CASANOVE SUŽENJ POBEGNIL V LESENEM ZABOJU ZGODOVINSKI POBEG TRIJE ZAPORNIKI IZ ALCATRAZA SO IZIGRALI VARNOSTNI SISTEM IN IZPELJALI ENEGA NAJSLAVNEJŠIH POBEGOV V ZGODOVINI. PO VEČ MESECIH NATANČNEGA NAČRTOVANJA JE IZ ZAPORA CABILDO V MONTEVIDEU PO KANALIZACIJSKIH JAŠKIH IN PODZEMNIH ROVIH POBEGNILA SKUPINA ZAPORNIC. PUSTOLOVEC JE POBEGNIL IZ NEPREBOJNEGA ZAPORA PIOMBI V BENETKAH. HENRY BROWN SE JE NADVSE DOMISELNO IN ZELO POGUMNO OSVOBODIL SVOJEGA GOSPODARJA. KAKO MU JE USPELO, DA JE SAMEGA SEBE PO POŠTI POSLAL V KRAJ, KJER NI BILO SUŽENJSTVA? VELIKI POBEG IZ ALCATRAZA 38 ZVEZD CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 343.368.4(02.053.2) ROMERO Mariño, Soledad Najbolj neverjetni pobegi / Soledad Romero Mariño & [ilustriral] Julio Antonio Blasco ; prevedla Veronika Rot. - Ljubljana : KUD Sodobnost International, 2023 Prevod dela: Grandes fugas de la historia ISBN 978-961-7132-66-3 COBISS.SI-ID 140684803


22 44 56 14 52 NEVERJETNI V BALONU MOJSTER POBEGOV ALFRED “HOUDINI” HINDS IZPUHTEL V ZRAK POBEG IZ NDR POBEG V JOGIJSKEM SLOGU POBEGNIL “EL CHAPO” LEGENDARNI BANČNI ROPAR JOHN DILLINGER ZA POBEG IZ ZAPORA NI POTREBOVAL NIČ DRUGEGA KOT LESENO PIŠTOLO. V NEKAJ LETIH JE POBEGNIL IZ TREH STROGO VAROVANIH ZAPOROV. OBSOJEN JE BIL ZA ROP DRAGULJARNE, VENDAR JE VZTRAJNO TRDIL, DA JE NEDOLŽEN. DVE DRUŽINI IZ VZHODNE NEMČIJE STA PO ZRAKU POBEGNILI V ZAHODNO NEMČIJO. NEVERJETNA ZGODBA KOREJSKEGA TATU, KI JE UPORABIL SVOJE JOGIJSKE SPRETNOSTI IN POBEGNIL POD REŠETKAMI SVOJE CELICE. NAJSLAVNEJŠI PREPRODAJALEC MAMIL NA SVETU PRESENETIL S POBEGOM IZ ZAPORA PUENTE GRANDE – SKOZI PRHO V SVOJI CELICI! POBEG Z LESENO PIŠTOLO ZVEZD


Št. 1 Ponedeljek, 1. november 1756 GIACOMO CASANOVA SE JE ZAPISAL V ZGODOVINO KOT VELIKI OSVAJALEC ŽENSK IN DRZEN PUSTOLOVEC.


GIACOMA CASANOVE 5 Pustolovec Giacomo Casanova si je vse življenje prizadeval, da bi se povzdignil med plemstvo, ki mu po rodu ni pripadal. Bil je namreč sin trgovca in igralke. Po zaslugi svoje izjemne inteligence, izredne razgledanosti in uglajenosti ter neubranljive zapeljivosti je postal ena najbolj fascinantnih osebnosti visoke družbe 18. stoletja. Casanova je s svojo pojavo vzbujal radovednost in občudovanje. Dvorne dame so podlegale njegovim čarom, pomembneže pa je preslepil tudi s številnimi in zelo raznovrstnimi nazivi, s katerimi se je predstavljal. Casanova, mojster zapeljevanja, se je razglašal za pisatelja, pa tudi za trgovca, filozofa, pravnika, knjižničarja, violončelista, matematika, vohuna in celo zdravnika. Toda pod masko čudovitega in priljub­ljenega pomembneža se je skrival šarlatan in prevarant. DOLETI GA OBSODBA INKVIZICIJE Leta 1755 je bleščečo “kariero” Giacoma Casanove prekinila inkvizicija. V KNJIGI MODROST KRALJA SALOMONA SO BILI ZBRANI UROKI ZA KLICANJE DUHOV, ZAKLINJANJA ZA OBVLADOVANJE HUDIČA IN NAVODILA, KAKO PRIDOBITI NADNARAVNE MOČI IN IZDELATI MOGOČNE TALISMANE. Š K A N D A L O Z N I P O B E G ŠKANDALOZNI POBEG CASANOVE VEDNO IN POVSOD SO GA SPREMLJALI ŠKANDALI IN PREVARE, ZATO SE JE BIL POGOSTO PRISILJEN SELITI. BENEČANA SO OBSODILI POSEDOVANJA PREPOVEDANE KNJIGE IN ČAROVNIŠTVA TER GA ZAPRLI V ZAPOR PIOMBI. CASANOVA SE JE DRUŽIL S ŠTEVILNIMI POMEMBNIMI SODOBNIKI, MED DRUGIM Z ROUSSEAUJEM, VOLTAIROM, MOZARTOM IN MADAME POMPADOUR. CASANOVA JE POBEGNIL IZ NEPREBOJNEGA ZAPORA PIOMBI. KDAJ: 1. NOVEMBER 1756 KJE: ZAPOR PIOMBI, BENETKE KDO: GIACOMO CASANOVA KAZEN: OBSOJEN NA ZAPOR, KER JE IMEL V LASTI KNJIGO O ČAROVNIŠTVU. RAZPLET: PO USPEŠNEM POBEGU IZ ZAPORA JE 18 LET POTOVAL PO EVROPI, NATO PA SE JE VRNIL V RODNE BENETKE. ENA OD SLAVNIH CASANOVOVIH LJUBIMK JE BILA TUDI MARKIZA DE POMPADOUR.


6 GAZZETTA VENETA MOST VZDIHLJAJEV JE IME DOBIL PO VZDIHLJAJIH ZAPORNIKOV, KI SO STOPALI ČEZENJ NA POTI V JEČO. Zapor Piombi ali “svinčeni” zapor je bil nekoč v Doževi palači v bližini Mosta vzdihljajev v Benetkah, mestu neštetih kanalov. Bivanje v celicah svinčene ječe je bilo izredno mučno: zaporniki so umirali zaradi bolezni, lakote in mučenj. Toda Giacomo Casanova je bil mojster preživetja in uspelo mu je zdržati v neusmiljenih pogojih. PIOMBI, “SVINC ˇ ENI” ZAPOR PREDOR NAC ˇ RTOVANJE POBEGA Med prestajanjem zaporne kazni je Giacomo Casanova ves čas in vse sile namenil temu, da je zrahljal enega od kovinskih drogov rešetk svoje celice, s katerim je nameraval izkopati predor. Več mesecev je kopal predor, tik preden ga je končal, pa so ga ječarji premestili v drugo celico. Očitno so ga ves čas opazovali. Giacomo Casanova je bil prisiljen narediti nov načrt za pobeg. POMOC ˇ NIK Da bi se izognil nadzoru paznikov, je iznajdljivi Casanova meniha iz sosednje celice prepričal, da dokonča predor. Pazniki so nadzirali le Casanovo, redovnik pa se jim ni zdel sumljiv. Menih in sosed v zaporu je izkopal predor, ne da bi pritegnil pozornost. Ječarji niso niti posumili, da Casanova pripravlja nov načrt za pobeg. CELICA GIACOMA CASANOVE V “SVINČENEM” ZAPORU. V ITALIJANŠČINI PIOMBO POMENI SVINEC. ZIDOVI IN STROP CELIC V TEM ZAPORU SO BILI NAMREČ UTRJENI S SVINCEM, DA BI PREPREČILI VSAK POSKUS POBEGA. BENEŠKI ZAPELJIVEC JE BIL PRI NAČRTOVANJU POBEGA TAKO VZTRAJEN IN NATANČEN KOT PRI VZPENJANJU MED VISOKO MEŠČANSTVO. CASANOVA IN MENIH STA SE SPORAZUMEVALA S SKRITIMI SPOROČILI V KNJIGAH, KI STA SI JIH IZPOSOJALA.


1. 2. FILM Leta 2005 so bile osupljive pustolovščine Giacoma Casanove prikazane v visokoproračunskem ameriškem filmu z naslovom Casanova. ŠKANDALOZNI POBEG GIACOMA CASANOVE 7 POBEG, KORAK ZA KORAKOM IZHOD IZ CELICE BEG Z GONDOLO V noči na vse svete leta 1756 sta se Giacomo Casanova in njegov pomočnik menih splazila iz svojih celic po izkopanem rovu. Z drogom rešetke, ki sta ga uporabila za kopanje predora, sta na silo odpirala notranja vrata v zaporu, dokler nista prišla do izhoda. Nazadnje sta se Casanova in menih po vrvi spustila skozi okno do morskega kanala. Tam ju je v gondoli čakal pomočnik. Pobegla zapornika sta v temi odveslala po beneških kanalih, daleč od grozljivega zapora. PO POBEGU Casanova je s spektakularnim pobegom še okrepil svoj sloves neutrudnega pustolovca in drznega zapeljivca. Po pobegu je slavni Benečan potoval po Evropi ter na dvorih stare celine zapeljeval in goljufal predstavnike plemstva in kraljevskih družin. V svoje rodno mesto se ni vrnil skoraj dve desetletji. PO LETU DNI ZAPORA JE CASANOVI V DRUGEM POSKUSU LE USPELO POBEGNITI. V TREH STOLETJIH JE BIL CASANOVA PRVI ZAPORNIK, KI JE POBEGNIL IZ TEGA ZAPORA. PROČELJE ZAPORA PIOMBI, PO KATEREM SE JE SPUSTIL CASANOVA.


ANTI-SLAVERY BUGLE. LET. I “No Union with Slaveholders.” ŠT. 1 SUŽENJ POBEGNIL V LESENEM ZABOJU HENRY “BOX” BROWN J E S A M EGA S E B E P O P O Š T I P OS L A L N A S E V E R Z D R U Ž E N I H D R Ž AV A M E R I K E , K J E R J E B I L Ž E V V E L JAV I ZA KO N , S K AT E R I M SO OSVO BO D I L I S U Ž N J E . NEW LISBON, OHIO, C ETRTEK, 29. MAREC 1849 KDAJ: 29. MAREC 1849 KJE: PLANTAŽA TOBAKA, RICHMOND, VIRGINIJA KDO: HENRY “BOX” BROWN KAZEN: BREZ KAZNI. SVOBODNEGA ŽIVLJENJA NI IMEL, KER JE BIL SUŽENJ. RAZPLET: USPELO MU JE POBEGNITI IN SI PRIBORITI SVOBODO. PO 27 UR DOLGEM POTOVANJU, MED KATERIM JE SKORAJ IZGUBIL ŽIVLJENJE, JE HENRYJU BROWNU USPELO POBEGNITI IZ SUŽENJSTVA.


9 Henry Brown se je rodil v državi Virginija na jugovzhodu Združenih držav Amerike. Rodil se je v suženjski družini, ki je delala za Johna Barreta, pravičnega gospodarja, kolikor so pač lastniki sužnjev v tistih časih lahko bili pravični. KDO JE BIL HENRY BROWN PORTRET HENRYJA BROWNA , MOŽA, KI SI JE Z IZNAJDLJIVOSTJO PRIBORIL SVOBODO. ROJEN JE BIL KOT SUŽENJ LETA 1816 NA PLANTAŽI, UMRL PA JE LETA 1897 KOT SVOBODEN ČLOVEK. PLANTAŽA TOBAKA V RICHMONDU Mladi Brown je bil spreten pri svojem delu, zato si je kmalu prislužil določen ugled. Spoznal je Nancy, lepo temnopolto sužnjo, in se vanjo zaljubil. Henry in Nancy sta se poročila in dobila tri otroke. Skupaj so živeli 18 let. Nekega dne pa so Henryjevo ženo, ki je bila takrat četrtič noseča, skupaj z njunimi tremi otroki prodali drugemu gospodarju. Brown je pred tem lastniku svoje žene plačal, da je ne bi prodal, vendar je bil prevaran: avgusta 1848 je Nancyjin gospodar prelomil svojo obljubo ter Nancy in otroke prodal sužnjelastniku iz Severne Karoline, države, ki na severu meji z Virginijo. Tega ni nihče povedal Henryju Brownu. In prav ničesar ni mogel storiti, da bi to preprečil. V Virginiji takrat ni bilo nobenega zakona, ki bi ga ščitil pred tako krivico. Brown je to pozneje v svojem življenjepisu opisal takole: “Delal sem, ko so mi prišli povedat, da so mojo ženo in otroke zvlekli iz hiše, jih odpeljali na dražbo in jih prodali za delo v Severni Karolini.” OTROŠTVO NA PLANTAŽI DRAŽBA SUŽNJEV Deček je imel, kolikor je bilo mogoče, srečno otroštvo ob starših ter bratih in sestrah. Leta 1831, ko je bilo Henryju 15 let, je njegov gospodar umrl, fant pa je bil poslan na delo na bližnjo plantažo tobaka k Williamu Barretu, enemu od gospodarjevih sinov. DRAŽBE SUŽNJEV SO BILE V SREDINI 19. STOLETJA V ZDA OBIČAJNE. SUŽNJI SO BILI MOREBITNIM KUPCEM RAZKAZANI KOT TRGOVSKO BLAGO, NE KOT OSEBE. SUŽENJ POBEGNIL V LESENEM ZABOJU V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA NA PLANTAŽI SO S HENRYJEM LEPO RAVNALI. BROWN SI JE PRISEGEL, DA BO POBEGNIL, DA BI SE LAHKO ZNOVA SEŠEL S SVOJO DRUŽINO.


10 ANTI-SLAVERY BUGLE. NEVERJETNO DRZNI HENRY BROWN SE JE STISNIL V ZABOJ, V KATEREM JE BILO ZANJ KOMAJ DOVOLJ PROSTORA.


1. 2. 3. 11 Brown je najel mizarja, da mu je izdelal zaboj. Notranjost je oblazinil z debelo plastjo volnenega blaga. Izvrtal je tri luknjice, da bi med potjo lahko dihal. Nazadnje je na zaboj napisal dve navodili: 29. marca zjutraj se je suženj Brown namerno samopoškodoval, da mu ne bi bilo treba oditi na delo na plantažo tobaka. V resnici se je Brown tam sestal s svojima pomočnikoma. Mladi suženj je prijateljema izročil denar za plačilo poštnine in se kljub poškodovani roki stlačil v leseni zaboj. S sabo je vzel le nekaj vode in piškotov. Njegova pomočnika sta težki zaboj z vozičkom odvlekla do najbližje pošte in plačala za prevoz do mesta Filadelfija. BROWN JE ZA PREVOZ ZABOJA IZBRAL PODJETJE ADAMS EXPRESS. OD 166 DOLARJEV, KI JIH JE PRIHRANIL V VSEM SVOJEM ŽIVLJENJU, JIH JE 86 ODŠTEL ZA POŠTNINO. R a v n a t i p r e v i d n o Z g o r n j a s t r a n Fi lad e l f ija ABOLICIONISTI SO SUŽENJSTVU NASPROTOVALI IN SO SE BORILI ZA ODPRAVO TEGA SISTEMA. Edina dobra stvar pri vsem skupaj je bila, da je bilo suženjstvo v severnih državah ZDA že ukinjeno. Tam so obstajale protisuženjske organizacije, pripravljene pomagati pobeglim sužnjem. POBEG, KORAK ZA KORAKOM Da bi podvig lahko izpeljal, je Brown prosil za pomoč dva moža: Jamesa Smitha, svobodnega temnopoltega moškega, ki ga je spoznal pri cerkvenem zboru, in Samuela Smitha, belopoltega lokalnega čevljarja, ki mu je pomagal v zameno za nekaj dolarjev. NAC ˇ RTOVANJE POBEGA Za cilj si je izbral mesto Filadelfija v državi Pensilvanija na severu ZDA, kjer bi ga pod okrilje vzela protisuženjska organizacija Odbor za varnost Filadelfije. POMOC ˇ NIKA SUŽENJ POBEGNIL V LESENEM ZABOJU LESENI ZABOJ PROSTI DAN POŠTA DLAN SI JE OPEKEL Z ŽVEPLENO KISLINO IN ODŠEL V MESTO K ZDRAVNIKU. “RAVNATI PREVIDNO” “ZGORNJA STRAN” BROWN, SKRČEN V LESENEM ZABOJU, SE JE PREPUSTIL USODI. BROWN SE JE DOMISLIL, DA BI SE STLAČIL V LESEN ZABOJ IN SE PO POŠTI POSLAL TJA, KJER NI BILO SUŽNJELASTNIŠTVA. LESENI ZABOJ PO RISBI IZ TISTEGA ČASA.


4. 5. 12 ANTI-SLAVERY BUGLE. Paket je še istega dne odpotoval z vlakom. Zatem je potoval s parnikom, pa znova z vlakom, pa spet z ladjo, nato z vlakom in nazadnje z dostavnim vozilom. Kljub napotkoma na stranicah so zaboj premetavali in večkrat napačno postavili, ne da bi se zmenili za navodili. Toda Brown se kljub temu vso pot ni oglasil, tudi premaknil se skorajda ni, da ne bi vzbudil pozornosti prevoznikov. 30. marca 1849 je leseni zaboj prispel na cilj. Miller McKim, William Still in drugi člani Odbora za varnost Filadelfije so prejeli veliki paket, v katerem se je skrival Brown. Ko so odprli zaboj, je Brown, kot je pozneje pričal eden od prisotnih, izrekel svoj slavni stavek. Vzkliknil je: Nato je zapel psalm iz Biblije, ki ga je izbral za to priložnost. Henryju Brownu je uspelo. Bil je izmučen, toda živ! “PODZEMNA ŽELEZNICA” V organizaciji The Underground Railroad (“Podzemna železnica”) so sodelovali železničarji aktivisti, ki so pobeglim sužnjem pomagali doseči svobodo. Abolicionisti so delovali ponoči in so sužnje premikali od “postaje” do “postaje”. Te “postaje” so bile večinoma navadni domovi ali cerkve oziroma kateri koli varen kraj, kjer so si pobegli sužnji lahko odpočili in nekaj pojedli, preden so nadaljevali svojo pot v svobodo. Včasih so bili namenjeni vse do Kanade. Belopolti abolicionisti so se pogosto pretvarjali, da so lastniki pobeglih sužnjev, in tako preprečili, da bi jih ujeli. TEŽKO PRIČAKOVANI TRENUTEK, KO JE HENRY BROWN KONČNO LAHKO STOPIL IZ ZABOJA IN POZDRAVIL SVOJE NASLOVNIKE. POT, KI JO JE PREPOTOVAL HENRY BROWN, SKRIT V ZABOJU. POTOVANJE CILJ: SVOBODA BALTIMORE RICHMOND FILADELFIJA WASHINGTON DELAWARE NEW MARYLAND JERSEY “KAKO STE, GOSPODJE?” ZDRŽAL JE MUKOTRPNO 27-URNO POTOVANJE, KI BI GA SKORAJ STALO ŽIVLJENJA.


Ameriški film Box Brown pripoveduje neverjetno zgodbo o sužnju Henryju Brownu, ki si je svobodo priboril na izredno domiseln in tvegan način. FILM 13 Henry Brown, ki je bil v času pobega star 33 let, je dobil vzdevek “Box” (“Zaboj”). Začel je novo življenje kot svoboden človek. Nekdanji suženj je postal aktiven borec za pravice sužnjev, pa tudi pomemben govornik. Zaradi svojega drznega pobega je mnogim postal vzor poguma. Istega leta je bil sprejet nov zakon, ki je bil imenovan Pobegli sužnji in s katerim je bilo uzakonjeno, da morajo biti pobegli sužnji iz svobodnih držav vrnjeni njihovim lastnikom. Brown je bil zato primoran pobegniti v Anglijo. V Liverpool je prispel leta 1850 v družbi Jamesa Smitha, prijatelja iz cerkvenega zbora, ki mu je pomagal pri begu. V družbi Smitha je Henry prepotoval severno Anglijo, kjer je predstavljal razstavo Ogledalo suženjstva. Naslednjih 14 let je predaval po različnih krajih in pripovedoval o svojem neverjetnem begu v lesenem zaboju. Po letu 1865 je zanimanje za suženjstvo upadlo, saj je bilo v ZDA po zmagi Abrahama Lincolna v državljanski vojni odpravljeno. Zgodba Henryja “Boxa” Browna, ki je bila polna nenavadnih dogodkov, je vzbujala veliko pozornosti. Kot svobodnjak se je Henry preživljal s pripovedovanjem o svojih prigodah, prirejal pa je tudi spektakle magije in hipnoze, ki so zabavali fanatike in vznemirjali kritike, vključno s takratnimi nasprotniki suženjstva. ŽIVLJENJE PO POBEGU NOVO ŽIVLJENJE V EVROPI GOVORNIK Brown je imel v Novi Angliji govor o krutosti suženjstva. Sodeloval je tudi pri pisanju knjige Zgodba Henryja “Boxa” Browna (1849). Leta 1850 je v Bostonu pripravil razstavo z naslovom Ogledalo suženjstva. SUŽENJ POBEGNIL V LESENEM ZABOJU PLAKAT RAZSTAVE OGLEDALO SUŽENJSTVA, V KATERI SE JE IZRAZILA BROWNOVA USTVARJALNOST, OBENEM PA JE BROWNU RAZSTAVA ZAGOTAVLJALA ZASLUŽEK. V ANGLIJI SI JE BROWN USTVARIL NOVO DRUŽINO. PO 25 LETIH SE JE VRNIL V ZDRUŽENE DRŽAVE, KJER JE NADALJEVAL SVOJ BOJ ZA PRAVICE TEMNOPOLTIH. NOVI ZAKON, KI JE PREGANJAL POBEGLE SUŽNJE, JE BROWNA PRISILIL V IZSELJENSTVO V ANGLIJI.


JOHN H. DILLINGER DILLINGER, OČARLJIVI KAVALIR, JE BIL ZELO PRILJUBLJEN. V TISTIH LETIH VELIKE REVŠČINE JE POSTAL JUNAK ŠTEVILNIH LJUDI, KI SO BILI NEZADOVOLJNI Z DRŽAVO. Skromni in uporniški mladenič, rojen leta 1903 v Indiani v ZDA, je odraščal brez denarja in mladost preživel na ulicah Mooresvilla v Severni Karolini. Čeprav se je prijavil v mornarico, vojaško življenje ni bilo zanj. Praznih žepov se je spajdašil s prijateljem iz svojega kraja, s katerim sta oropala trgovino z živili. Toda rop je bil prava polomija. Policija ju je ujela in Dillinger je za zapahi preživel osem let. Zapor je bil njegova šola: tam se je naučil vse o tem, kako oropati banko. Ko je bil Dillinger pogojno izpuščen, je nemudoma ustanovil roparsko tolpo. To je bil začetek njegove kariere bančnega roparja. Leto dni pozneje, ko je bil znova ujet in odpeljan za zapahe, pa je izpeljal svoj slavni pobeg. SLAVNI BANC ˇ NI ROPAR Los Angeles Examiner Z LESENO PIŠTOLO! NEVERJETNI POBEG V dveh delih, 1. del – 5 CENTOV Za vremensko napoved glejte 2. del, stran 7 LET. XXXI, ŠT. 82 LOS ANGELES, SOBOTA, 3. MAREC 1934 **CCC ZNANI GANGSTER JOHN DILLINGER POBEGNIL IZ STROGO VAROVANEGA ZAPORA IN SE ODPELJAL V AVTOMOBILU ŠERIFINJE AMERICA FIRST! ACCURACY CHARACTER ENTERPRISE QUALITY AN AMERICAN PAPER FOR THE AMERICAN PEOPLE THE GREAT NEWSPAPER OF THE GREAT SOUTHWEST


PREDRZNI DILLINGER JE BREZ ZUNANJE POMOČI POBEGNIL IZ ZAPORA CROWN POINT ZA VOLANOM FORDA VB, POLICIJSKEGA AVTOMOBILA ŠERIFINJE LILLIAN HOLLEY. V OZADJU JE STAVBA ZAPORA, ZAPORNIK PA Z AVTOMOBILOM BEŽI PROTI CHICAGU. JOHN DILLINGER POBEGNIL IZ ZAPORA Z LESENO PIŠTOLO 15 KDAJ: 3. MAREC 1934 KJE: ZAPOR CROWN POINT, LAKE COUNTY, INDIANA, ZDA KDO: JOHN HERBERT DILLINGER KAZEN: OBSOJEN JE BIL ZA BANČNE ROPE, NIKOLI PA NI BIL OBSOJEN ZA UMOR. RAZPLET: ŠTIRI MESECE PO POBEGU IZ ZAPORA GA JE POLICIJA USTRELILA, KO JE ZAPUŠČAL KINODVORANO.


16 LJUDJE SO DILLINGERJA SPOŠTOVALI, SAJ SE JE UPAL UPRETI SKORUMPIRANEMU SISTEMU. NASTANEK LEGENDE DILLINGER NI BIL NAVADEN ROPAR. POZORNOST JE VZBUJAL S PRIJAZNOSTJO DO TALCEV IN Z ZAPELJIVIM SPOGLEDOVANJEM Z BLAGAJNIČARKAMI. ne sme biti prelita niti kaplja krvi, kajti tako so jim grozile le manjše kazni. Izvedba ropa je bila spektakularna: tatovi so vdrli v banko, oboroženi z brzostrelkami in pištolami, in zakričali: “Vsi na tla!” S sabo so vzeli talce, saj so tako lahko s kraja ropa pobegnili, ne da bi policija streljala nanje. NENAVADNA ROPARSKA TOLPA MED LJUDMI NI VZBUJALA STRAHU IN ODPORA, TEMVECˇ OBCˇUDOVANJE, NJIHOVEGA VODJO PA SO IMELI ZA PRAVEGA ROBINA HOODA. "POPOLNI" ROPI BREZ UGOVARJANJA Mladi Dillinger se je podal na neverjetno zločinsko pot ter postal eden najbolj domiselnih in glamuroznih kriminalcev v zgodovini Združenih držav Amerike. S svojo tolpo je opustošil številne banke v državi. Izdelali so učinkovito strategijo in skrbno izbirali svoje tarče. V manjših krajih so ropali manjše banke s pomanjkljivim nadzorom in izhodom na široke ulice, po katerih so lahko hitro pobegnili v varno skrivališče. Napadi so trajali manj kot pet minut. Pravilo je bilo, da Stranke in bančni uslužbenci so v strahu pred roparsko tolpo ubogali brez upiranja. V nekaj minutah so roparji izpraznili blagajne in z avtomobili izginili s prizorišča, da se je kar kadilo za njimi. Svojo roparsko metodo, pri kateri ni bilo ne ranjencev ne mrtvih, so ponavljali znova in znova. Los Angeles Examiner


JOHN DILLINGER POBEGNIL IZ ZAPORA Z LESENO PIŠTOLO 17 V LETIH 1933 IN 1934 JE TOLPA NAROPALA SKORAJ MILIJON DOLARJEV. MOCˇAN NADZOR DILLINGERJA NI USTAVIL. IZPELJAL JE TAKO DRZEN POBEG, DA JE VSE PRESENETIL. VRNITEV V ZAPOR POSMEHOVANJE OBLASTEM Policija nikoli ni uspela predvideti načrtov roparske tolpe. Vedno je prišla prepozno, ko je Dillinger že pobegnil s polnimi vrečami denarja. Tistemu, ki bi ga ujel, živega ali mrtvega, so ponudili visoko nagrado. Tiralica pa je iz roparja ustvarila legendo. Medtem je izmuzljiva dru­ščina roparjev razkošno živela in proslavljala svoje uspehe s šampanjcem v dragih hotelih. Toda 15. januarja 1934 je bilo Dillingerjeve sreče konec: tolpo so presenetili med ropom banke v Chicagu. Med strelskim obračunom je Dillinger ubil policista. Gangsterja so ujeli in odpeljali v strogo varovani zapor Crown Point. Stavbo so stražili pomočniki šerifinje Lillian Holley, oboroženi so bili s puškami. Toda pobeg je bil izpeljan od znotraj.


18 Los Angeles Examiner DILLINGER JE PRESENETIL STRAŽNIKA IN GA S CEVJO LESENE PIŠTOLE PRISILIL, DA JE VSTOPIL V NJEGOVO CELICO.


JOHN DILLINGER POBEGNIL IZ ZAPORA Z LESENO PIŠTOLO 19 POBEG, KORAK ZA KORAKOM BEG IZ ZAPORA JE DILLINGERJEV SLOVES ŠE POVECˇ AL. Z brzostrelko v vsaki roki je Dillinger k predaji prisilil več kot ducat policistov. Nekaj jih je zaprl v celice zloglasnega zapora. Ubežnik, za katerim je bila razpisana tiralica v petih zveznih državah, se je skupaj z zaročenko Evelyn Frechette, ki jo je spoznal le nekaj mesecev pred tem, zatekel v Chicago. V tistem času je bil Chicago mafijski raj. Tam se je Dillinger povezal s pomembnimi kriminalci in nadaljeval kariero bančnega roparja. IZ NICˇ JE DILLINGER Z LASTNIMI ROKAMI IZDELAL “KLJUCˇ”, KI MU JE ODPRL VRATA ZAPORA. GANGSTERJEV SLOVES JE BIL TAKO VELIK, DA STRAŽNIKU SPLOH NI PRIŠLO NA MISEL, DA BI PODVOMIL O PRISTNOSTI OROŽJA, UPERJENEGA VANJ. TAKO IMENOVANI “NAJVECˇJI DRŽAVNI SOVRAŽNIK” JE POKAZAL IZREDNO IZNAJDLJIVOST IN TUDI NEVERJETNO DRZNOST. TODA KRAJA AVTOMOBILA JE BILA USODNA NAPAKA, KI GA JE STALA ŽIVLJENJA. Medtem ko je bil za zapahi, je Dillinger z britvico obdelal kos lesa, tako da je ta spominjal na revolver. Spretni zapornik je kos lesenega orožja premazal s črnim loščilom za čevlje. Prav ta podrobnost je bila najverjetneje tista, zaradi katere stražniki v zaporu Crown Point niso spregledali gangsterjevega iznajdljivega trika. 3. marca 1934 je slavni bančni ropar lažni revolver uperil v stražnika. Neizkušeni mladenič je prevari nasedel in mu brez ugovarjanja odprl vrata celice. Bančni ropar Dillinger je razorožil vse stražnike, ki jih je srečal na svoji poti, in se oborožil s pravimi brzostrelkami iz policijske orožarne. LAŽNI REVOLVER ONESPOSOBLJENI POLICISTI PREVARANI STRAŽNIK Na naslovnicah časopisov so se norčevali iz oblasti, ropar pa je postal med ljudmi le še bolj priljubljen. ŠERIFINJIN AVTOMOBIL Ko je takole osmešil odgovorne za varnost zapora, je zloglasni ubežnik svoj pobeg kronal s krajo forda sedana V8, ki je bil last šerifinje Lillian Holley, in v bleščečem avtomobilu pobegnil proti Chicagu. Strah vzbujajoči ropar si je tako izboril prosto pot in je lahko pobegnil iz zapora, v katerega so ga zaprli komaj dva meseca prej. CILJ: CHICAGO LAŽNI REVOLVER JE VSE, KAR JE JOHN DILLINGER POTREBOVAL, DA SI JE IZBORIL POT NA SVOBODO. VSE DRUGO JE OPRAVIL STRAH, KI GA JE TA GANGSTER VZBUJAL.


20 Ne da bi vedel, pa je “največ­ji državni sovražnik” pri pobegu zagrešil usodno napako: z ukradenim avtomobilom je prečkal mejo med zveznima državama. S tem je prekršil zvezni zakon, zato se je FBI lahko pridružil lovu nanj z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Dillingerju je za ovratnik dihal neusmiljen zvezni agent Melvin Purvis iz chicaškega urada FBI, odločen, da se slavnemu roparju ne bo pustil pretentati. Več mesecev je Purvis vse svoje sile usmerjal v lov na roparja. Toda ubežniku se je vedno uspelo zmagoslavno izmuzniti. V strelskih obračunih s policijo se je vedno nekako izognil kroglam ter vsakič brez sledu izginil neznano kam. DOMNEVALI SO, DA JE DILLINGER PRESTAL LEPOTNO OPERACIJO, S KATERO SI JE SPREMENIL OBRAZ IN PRSTNE ODTISE. DILLINGERJU ZA PETAMI FBI DILLINGERJU, IZMUZLJIVEMU KOT PRIKAZEN, JE VEDNO USPELO POBEGNITI. ZVEZNI AGENTJE GA NIKAKOR NISO MOGLI UJETI V ZANKO. Ko je Purvisa že začel premagovati obup, je prejel klic, ki je vse spremenil. Neka Romunka, ki so jo klicali Anna Sage – njeno pravo ime je bilo Ana Cumpanas –, je prepoznala roparja. Gangsterja je spoznala prek Polly Hamilton, Dillingerjeve nove zaročenke. Odločila se je, da ga bo predala FBI v zameno za to, da je Urad za priseljevanje ne deportira v Romunijo. Anna Sage je Purvisu povedala, kako lahko ujame ubežnika. 22. JULIJA 1934 PONOCˇI JE LEGENDARNEGA ROPARJA SRECˇA PUSTILA NA CEDILU. AGENTJE FBI SO NA CESTNIH KONTROLAH PREGLEDOVALI AVTOMOBILE, DA BI UJELI POBEGLEGA DILLINGERJA. ANNA SAGE JE PREPOZNALA DILLINGERJA IN O TEM OBVESTILA FBI. Los Angeles Examiner


JOHN DILLINGER POBEGNIL IZ ZAPORA Z LESENO PIŠTOLO 21 DILLINGER JE UMRL V ZASEDI PRED KINOM BIOGRAPH. STAR JE BIL 31 LET. ORANŽNO KRILO POLICIJSKA ZASEDA ANNA SAGE JE STALA OB DILLINGERJU, DA SO GA ZVEZNI AGENTJE LAHKO PREPOZNALI. KO JE DILLINGER UGOTOVIL, DA SO MU NA SLEDI, JE POSKUŠAL IZVLEČI REVOLVER, VENDAR SO GA V HIPU PODRLI S KROGLAMI. Anna Sage se je 22. julija z Dillingerjem in njegovo zaročenko Polly dogovorila za obisk kina. Dan pred tem je Purvisa obvestila, da bodo šli v kino Biograph ali Marbro in da bo imela kot prepoznavni znak oblečeno oranžno krilo, da bodo lahko ob izhodu iz kina roparja ujeli. Nazadnje so se odločili za obisk kina Biograph. Po predstavi, okoli 22.30, so zvezni agentje živčno čakali na ulici. V družbi Polly Hamilton in Anne Sage je gangster prišel iz kina in se podal po ulici. Ko je ugotovil, da so mu na sledi, je segel v žep po revolver, vendar agentje niso čakali, da strelja: padel je na tla, prerešetan s kroglami. Življenje je Dillingerju namenilo ironičen konec. Legendarni ropar je šel v kino gledat film Manhattan Melodrama, v katerem Clark Gable igra gangsterja, zaradi zločinov obsojenega na smrt. FILM Film Državni sovražniki (2009), ki ga je režiral Michael Mann in v katerem glavno vlogo igra Johnny Depp, temelji na Dillingerjevi življenjski zgodbi. Že pred tem sta bila posneta dva filma z naslovom Dillinger, prvega je leta 1945 režiral Max Nosseck in drugega leta 1973 John Milius.


Get in touch

Social

© Copyright 2013 - 2024 MYDOKUMENT.COM - All rights reserved.