Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

VPLIVNI DEJAVNIKI NA TRGU ELEKTRIČNE ENERGIJE

Janez Selan [email protected]

Povzetek V nalogi smo na kratko opisali delovanje trga z električno energijo, podrobneje pa smo obravnavali dogajanje na trgu električne energije v kontinentalni Evropi ter različne temeljne dejavnike, ki vplivajo na gibanje cene električne energije tako na dnevnem trgu, kot pri trgovanju z dolgoročnimi pogodbami (terminski trg). Za osnovo smo vzeli gibanje cen na nemški borzi EEX (European Energy Exchange), ki je najbolj likvidna in transparentna evropska borza, kjer se trguje z električno energijo. Ključne besede: trg z električno energijo, dnevni trg, terminske pogodbe, vplivni dejavniki.

1. Trg električne energije Trgovanje z električno energijo poteka preko dvostranskih pogodb ali trgovanja na organiziranem trgu (borzi) električne energije. Vlogo organizatorja trga električne energije v Sloveniji opravlja javno podjetje Borzen d. o. o., v Nemčiji ima to vlogo borza EEX. Vloga dobaviteljev je, da v okviru trga na debelo kupujejo električno energijo in jo distribuirajo množici porabnikov. Posredniki in zastopniki energijo kupujejo za porabnike oz. druge udeležence trga. Porabniki lahko svobodno izbirajo s katerim dobaviteljem bodo sklenili pogodbo o dobavi električne energije, njihov cilj pa je nakup energije po najugodnejših pogojih. Nad vsemi udeleženci trga električne energije »bedi« regulator, v Sloveniji je to Agencija za energijo Republike Slovenije. Naloge regulatorja so predvsem nadzor trga ter zagotavljanje nepristranskega in preglednega delovanja trga v interesu vseh udeležencev. Sheme ostalih evropskih trgov z električno energijo se bistveno ne razlikujejo od predstavljene sheme slovenskega trga.

1.1 Dnevni trg Na dnevnem trgu se trguje za fizično dobavo za naslednji dan. To pomeni trgovanje, ki se odvija danes za električno energijo, ki bo proizvedena, prodana in porabljena naslednji dan. Na organiziranih dnevnih trgih se trguje s standardiziranimi produkti, kot so: urna, pasovna (base), trapezna (peak) in nočna (off-peak) energija. Z zgoraj navedenimi produkti se trguje na borzi EEX, načeloma pa se lahko standardizirani produkti med posameznimi borzami razlikujejo. Nekatere borze ponujajo tudi trgovanje znotraj dneva – urni trg električne energije, ki omogoča udeležencem trga dodatno uravnoteženje pričakovane proizvodnje, porabe in že sklenjenih pogodbenih obveznosti. Cena električne energije na dnevnem trgu zaradi vplivnih dejavnikov, ki jih bomo podrobneje

831

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

predstavili v nadaljevanju, izrazito niha, zato je trgovanje z električno energijo izključno preko dnevnega trga podvrženo visokemu cenovnemu tveganju.

1.2. Analiza dogajanj na dnevnem trgu električne energije na borzi EEX ter vplivni dejavniki V nadaljevanju bomo predstavili gibanje cen na dnevnem trgu električne energije na borzi EEX ter izpostavili nekatere ključne dejavnike, ki imajo najmočnejši vpliv na oblikovanje cene na dnevnem trgu. Ključni dejavniki, ki vplivajo na dnevni trg z električno energijo v kontinentalni Evropi so: - proizvodnja vetrnih elektrarn, - temperatura, - poraba, - razpoložljivost jedrskih elektrarn, - hidrološke razmere.

1.2.1. Vpliv proizvodnje vetrnih elektrarn na gibanje cene na dnevnem trgu Veter ter z njim povezana proizvodnja vetrnih elektrarn je eden izmed dejavnikov, ki ima čedalje močnejši vpliv na cene električne energije na dnevnem trgu, saj so po podatkih Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) v Evropski uniji lansko leto postavili 20 vetrnih turbin na delovni dan, kar predstavlja kar 43 odstotkov vseh novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, ki so bile inštalirane v lanskem letu. Lani je bilo tako v uniji zgrajenih za 19.651 MW novih zmogljivosti od tega 8.481 MW (43 %) vetrnih elektrarn. Vetrna energija je tako po trditvah EWEA vodilna energetska tehnologija v EU. V lanskem letu je namreč v Evropi inštalirana moč vetrnih elektrarn znašala 64.949 MW, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2007. Zmogljivosti vetrne energije, ki so bile zgrajene do konca lanskega leta, bodo v normalno vetrovnih letih po trditvah EWEA proizvedle 142 TWh električne energije, kar predstavlja 4,2 odstotka povpraševanja po elektriki v EU. Zmogljivosti vetrne energije bodo omogočile tudi znižanje letnih izpustov toplogrednih plinov za 108 milijonov ton, kar je enakovredno zmanjšanju evropskega voznega parka za 50 milijonov avtomobilov. Na sliki 1 podajamo gibanje cene trapezne energije na dnevnem trgu EEX ter gibanje proizvodnje vetrnih elektrarn v Nemčiji v obdobju od januarja do aprila 2009. Zelo lepo je razvidno, kako močan vpliv ima proizvodnja vetrnih elektrarn na dnevne cene električne energije v Nemčiji. Višja je proizvodnja, nižja je cena in obratno. Razvidno je tudi, kako močan vpliv je v začetku leta imela plinska kriza, saj so takrat cene električne energije v Nemčiji dosegle rekordne nivoje. Potek cene peak energije na dnevnem trgu EEX in proizvodnje vetrnih elektrarn v letu 2009 120

20000 18000 16000 14000

80

12000 60

10000 8000

40

6000 4000

20

EEX-peak, dnevni trg

23 .4 .2 00 9

16 .4 .2 00 9

9. 4. 20 09

2. 4. 20 09

26 .3 .2 00 9

19 .3 .2 00 9

12 .3 .2 00 9

5. 3. 20 09

26 .2 .2 00 9

19 .2 .2 00 9

12 .2 .2 00 9

5. 2. 20 09

29 .1 .2 00 9

22 .1 .2 00 9

8. 1. 20 09

15 .1 .2 00 9

2000 0

1. 1. 20 09

C e n a[€ / M W h ]

100

Veter

Slika 1: Poteke cene trapezne energije na dnevnem trgu EEX in proizvodnje vetrnih elektrarn

832

0

P ro izv o d n ja[G W h ]

Vpliv plinske krize

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

1.2.2. Vpliv temperature na gibanje cene na dnevnem trgu Na sliki 2 podajamo primerjavo potekov povprečne dnevne temperature v kontinentalni Evropi ter ceno pasovne električne energije na borzi EEX za obdobje od januarja do maja 2009. Lepo je razvidno, da smo bili vse do začetka maja priča negativni korelaciji med temperaturo in ceno električne energije, kar je seveda pričakovano, saj v zimskem času nižje temperature zaradi ogrevanja pomenijo višjo porabo ter posledično višjo ceno elektrike na dnevnem trgu. Na drugi strani smo bili proti koncu maja zaradi nadpovprečno visokih temperatur že priča pozitivni korelaciji med ceno elektrike in temperature, saj se v primeru višjih temperatur zaradi uporabe klimatskih naprav poveča poraba električne energije in s tem cena le-te na trgu. Opisano potrjujejo tudi izračunani korelacijski koeficienti. Izračunan koeficient korelacije med temperaturo in ceno električne energije za obdobje od 1. januarja do 30. aprila znaša -0,6, medtem ko je koeficient korelacije med temperaturo in ceno električne energije v maju pozitiven in znaša 0,3, kar pomeni, da smo takrat že prešli v obdobje, ko so imele višje temperature pomemben vpliv na ceno električne energije na dnevnem trgu. Omenimo še, da imajo v poletnem obdobju temperature bistveno večji vpliv na cene električne energije, saj se zaradi čedalje večje razširjenosti klimatskih naprav poraba močno poveča, medtem ko v zimskem obdobju, tudi če so temperature izredno nizke, ta vpliv ni tako močan, saj večina porabnikov za ogrevanje uporablja druge energente, saj je električna energija predraga za ogrevanje. Primerjava potekov cene pasovne e.e. na dnevnem trgu EEX ter povprečne dnevne temperature v kontinentalni Evropi 25

90 80

20

70 15

60 50

10

40

5

30

0

Tem peratura[°C]

SpotcenaEEX[€/M W h]

Vpliv plinske krize

20 -5

10

-10

1. 1. 20 09 8. 1. 20 09 15 .1 .2 00 9 22 .1 .2 00 9 29 .1 .2 00 9 5. 2. 20 09 12 .2 .2 00 9 19 .2 .2 00 9 26 .2 .2 00 9 5. 3. 20 09 12 .3 .2 00 9 19 .3 .2 00 9 26 .3 .2 00 9 2. 4. 20 09 9. 4. 20 09 16 .4 .2 00 9 23 .4 .2 00 9 30 .4 .2 00 9 7. 5. 20 09 14 .5 .2 00 9 21 .5 .2 00 9 28 .5 .2 00 9

0

Spot cena EEX

Temperatura [°C]

Slika 2: Poteke cene pasovne energije na dnevnem trgu EEX ter povprečne dnevne temp. v kontinentalni Evropi

1.2.3. Razpoložljivost jedrskih elektrarn Pomemben dejavnik, ki vpliva na cene na dnevnem trgu je tudi razpoložljivost jedrskih elektrarn. Na slikah 3 in 4 tako podajamo sliko obratovanja in predvideno razpoložljivost nuklearnih elektrarn v Franciji in Nemčiji v obdobju od januarja 2009 do junija 2010. Delež proizvodnje francoskih in nemških nukleark je v letu 2008 znašal nekaj več kot 21 odstotkov celotne proizvedene električne energije na območju UCTE (Zveza za koordinacijo prenosnih omrežij Evrope), sicer pa je proizvodnja vseh nukleark znotraj UCTE v lanskem letu znašala nekaj več kot 29 odstotkov celotne proizvodnje električne energije UCTE območja. Razvidno je, da je obdobje najnižje proizvodnje nuklearnih elektrarn v Franciji in Nemčiji v letu 2009 bilo konec junija, kar je že tradicionalno, saj se v obeh državah predvideni remonti izvajajo v obdobju med majem in avgustom. Omenimo še, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na obratovanje nukleark, temperatura rek, ki jih izkoriščajo za hlajenje jedrskih central. Temperatura reke na izhodu nuklearke ne sme preseči dovoljene vrednosti, ki je

833

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

večinoma med 25 in 30°C, tako ima lahko predvsem v poletnem času tudi temperatura rek pomemben vpliv na cene električne energije na dnevnem trgu.

Slika 3: Obratovanje nemških nukleark in napoved razpoložljivosti (obdobje 09/10)

Slika 4: Obratovanje francoskih nukleark in napoved razpoložljivosti (obdobje 09/10)

1.3. Terminske pogodbe Likvidnost terminskih pogodb (ang. forward contract) je zelo dobra prav zaradi tega, ker z njimi trgovci niso več tako podvrženi visokemu cenovnemu tveganju dnevnega trga. S pomočjo terminskih pogodb se trguje z električno energijo za možno dobavo v prihodnosti, med nje sodijo tudi dvostranske pogodbe (ang. bilateral contracts). Dvostranske pogodbe so poljubne, tajne in predmet dogovora pogodbenih strank. Plačilo dobavljene električne energije se navadno ne izvede ob podpisu pogodbe, ampak ob opravljeni dobavi. S sklenitvijo dvostranske pogodbe se stranki izogneta tveganju in priložnostim, ki jih ponuja dnevni trg električne energije. Takšnemu trgu pravimo dvostranski trg (ang. over-the-counter markets -OTC). Ker so se dvostranske pogodbe izkazale kot učinkovito orodje za obvladovanje cenovnih tveganj, se je pokazala želja po standardizaciji tovrstnih pogodb in njihovem organiziranem trgovanju. Organizirani trg električne energije ponuja to možnost preko organiziranega terminskega trga (ang. futures market), kjer poteka anonimno trgovanje s terminskimi pogodbami (ang. futures contracts). Te imajo vnaprej določeno standardizirano obliko (količino, kraj in čas dobave) in edini predmet trgovanja je cena. Na organiziranem terminskem trgu EEX fizična dobava ni predvidena. Če bi lastnik nakupne pogodbe kljub temu želel fizično dobavo električne energije, organizirani trg omogoča avtomatičen nakup želenih količin na dnevnem trgu. Terminska pogodba je torej izvedeni finančni inštrument, saj je vrednost terminske pogodbe odvisna od cene električne energije na pripadajočem dnevnem trgu. Iz tega sledi, da je terminski trg mogoč le, če je dnevni trg deluje in je likviden.

834

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

Organizirani terminski trgi ponujajo več različnih produktov – terminskih pogodb, ki so odvisni od ročnosti dobave. Krajši je čas dobave, krajši je blok energije. Takšna organizacija produktov je logična posledica nezmožnosti natančnega napovedovanja porabe in proizvodnje za daljše časovno obdobje ter se izogiba problemu nelikvidnosti, ki bi nastal ob prevelikem številu razdrobljenih produktov. Na organiziranih terminskih trgih se trguje s standardiziranimi produkti, kot so: mesec, četrtletje in leto. Na terminskem trgu EEX je možno za vsako navedeno obdobje dobave trgovati z dvema produktoma in sicer pasovno energijo in trapezno energijo.

1.4. Analiza dogajanj na terminskem trgu električne energije na borzi EEX ter vplivni dejavniki V nadaljevanju bomo predstavili gibanje cen na terminskem trgu električne energije na borzi EEX ter izpostavili nekatere ključne dejavnike, ki imajo najmočnejši vpliv na oblikovanje cen terminskih pogodb. Ključni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje cene električne energije v prihodnosti so: - cena nafte in naftnih derivatov, - cena premoga, - cena emisijskih kuponov.

1.4.1. Vpliv cene nafte na gibanje letne dobave električne energije Na sliki 5 podajamo primerjavo gibanja cene severnomorske nafte Brent in cene pasovne električne energije za dobavo leto vnaprej v obdobju od januarja 2007 do oktobra 2009. Lepo je razvidno, kako je v letu 2008 cena nafte divjala navzgor in dosegla rekord v juliju, čemur pa je sledil še bolj strm padec, zaradi začetka gospodarske krize. Podobno se je obnašala tudi cena električne energije, ki je bila v letu 2007 in 2008 precej dobro korelirana s ceno nafte, medtem ko je v letu 2009 ta korelacija nekoliko šibkejša, še posebej je to opazno v zadnjih štirih mesecih, ko se je sodček nafte podražil za skoraj 20 $, cena električne energije za dobavo v letu 2010 pa je padla. Izračunali smo še faktor korelacije za obravnavano obdobje, ki znaša 0,81, kar potrjuje, da je cena dolgoročnih dobav električne energije v veliki meri odvisna od cene nafte.

sep.09

maj.08

EEX (leto vnaprej)

jul.09

Nafta Brent [$/sod]

30

maj.09

40

mar.09

50

jan.09

50

nov.08

70

sep.08

60

jul.08

90

mar.08

70

jan.08

110

nov.07

80

sep.07

130

jul.07

90

maj.07

150

mar.07

100

jan.07

Cene e.e. [€/MWh]

Gibanje cene dobave pasovne električne energije na EEX za leto vnaprej in cene nafte Brent

Brent (mesec vnaprej)

Slika 5: Gibanje cene dobave pasovne e.e. na EEX za leto vnaprej in cene nafte Brent za mesec vnaprej

835

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

1.4.2. Vpliv cene premoga na gibanje letne dobave električne energije Na sliki 6 podajamo primerjavo gibanja cene premoga v evropskih pristaniščih (CIF ARA) in cene pasovne električne energije za dobavo leto vnaprej za obdobje od januarja 2007 do oktobra 2009. Cena električne energije na nemškem trg je s ceno premoga korelirana še nekoliko bolj kot s ceno nafte, kar pa je povsem razumljivo, saj je večina električne energije v Nemčiji proizvedena v premogovnih elektrarnah. Omenjeno potrjuje tudi izračunan korelacijski faktor, ki za obravnavano obdobje znaša 0,88. Gibanje cene dobave pasovne električne energije na EEX za leto vnaprej in cene premoga CIF ARA 100

220 200

Cenae.e. [€/M W h]

180 80

160 140

70 120 60

100 80

CenaCIFARA[$/tona]

90

50

EEX (leto vnaprej)

sep.09

jul.09

m aj.09

m ar.09

jan.09

nov.08

sep.08

jul.08

m aj.08

m ar.08

jan.08

nov.07

sep.07

jul.07

m aj.07

jan.07

m ar.07

60 40

40

CIF ARA (leto vnaprej)

Slika 6: Gibanje cene dobave pasovne e.e. na EEX za leto vnaprej in cene premoga CIF ARA za leto vnaprej

1.4.3. Vpliv cene emisijskih kuponov na gibanje letne dobave električne energije Na sliki 7 podajamo primerjavo gibanja cene emisijskih kuponov ter cene električne energije za dobavo leto vnaprej na borzi EEX. Kot je razvidno že iz diagrama, pri trgovanju z emisijskimi kuponi govorimo o dveh obdobjih, to je obdobje pred sprejetjem kjotskega protokola (2005 – 2007) in kjotsko obdobje (2008 – 2012), ko je v veljavi kjotski protokol. Lepo je razvidno, da smo v pred kjotskem obdobju na začetku leta 2007 bili priča strmoglavljenju cen kuponov na 0 €, kar je posledica prevelike količine dodeljenih kuponov s strani EU, dodatno pa je ceno pritisnilo navzdol še dejstvo, da se kuponov ni dalo prenesti v kjotsko obdobje, tako da v letu 2007 o korelaciji med ceno električne energije in ceno emisijskih kuponov ne moremo govoriti. Z letom 2008, ko je pričel veljati kjotski protokol pa je bilo alociranih kuponov v EU bistveno manj, kar je povzročilo ponoven porast cen ter tudi močno korelacijo cen kuponov s ceno električne energije. Izračunan korelacijski faktor za celotno obravnavano obdobje znaša 0,61, če upoštevamo pa samo kjotsko obdobje pa je ta korelacije izredno močna, saj znaša korelacijski faktor kar 0,92. Gibanje cene dobave pasovne električne energije na EEX za leto vnaprej in cene emisijskih kuponov 35

80

30 25

60

20

50 40 Pred- Kjotsko obdobje

15

Kjotsko obdobje

30

10

20 5

10

EEX (leto vnaprej)

se p. 09

ju l.0 9

m aj .0 9

m ar .0 9

ja n. 09

no v. 08

se p. 08

ju l.0 8

m aj .0 8

m ar .0 8

ja n. 08

no v. 07

se p. 07

ju l.0 7

m aj .0 7

0 m ar .0 7

0 ja n. 07

Cenae.e. [€/MWh]

70

CO2 kuponi

Slika 7: Gibanje cene dobave pasovne e.e. na EEX za leto vnaprej in cene emisijskih kuponov

836

Cenakuponov[€/tonoCO2]

90

Zbornik 6. študentske konference Fakultete za management Koper 18.–20. november 2009 · Koper – Celje – Škofja Loka

2. Zaključek Na kratko smo predstavili delovanje trga z električno energijo, analizirali dnevni in terminski trg na borzi EEX ter opisali nekatere dejavnike, ki imajo vpliv na oblikovanje cen električne energije na trgu. Ugotovili smo, da imajo na dnevnem trgu najmočnejši vpliv predvsem vremenske razmere kot so temperatura, veter ter hidrološke razmere, poleg vremenskih dejavnikov pa vplivajo na dnevne cene električne energije še razpoložljivost proizvodnih enot in poraba. Na terminskem trgu imajo pa najmočnejši vpliv predvsem cene energentov in emisijskih kuponov ter tudi pričakovana aktivnost gospodarstva in s tem povezana poraba v industrijskem sektorju. Omeniti moramo še, da smo v delu obravnavali zgolj dejavnike, ki najbolj vplivajo na cene električne energije v Nemčiji, vplivnost dejavnikov pa se namreč od trga do trga spreminja. Tako imajo na primer v Švici, kjer so hidroelektrarne v večini, hidrološke razmere bistveno večji vpliv na ceno kot v Franciji, kjer je pretežni del električne energije proizveden v jedrskih elektrarnah. Cena električne energije je odvisna tudi od razlike med proizvodnjo in porabo, države, ki se soočajo s primanjkljajem energije in so neto uvoznice, imajo višje cene ter obratno, v državah, kjer imajo viške energije, so cene nižje. Zaključimo lahko, da je trg električne energije zelo dinamičen, na cene vpliva veliko različnih dejavnikov in je vsekakor edinstven zaradi narave električne energije, ki se je, vsaj v omembe vrednih količinah, ne da shranjevati.

3. Literatura in viri Strom Terminmarkt EEX Power Derivatives. Http://www.eex.com/de/Downloads/Marktdaten/Strom%20Terminmarkt%20%20EEX%20Power%20Derivatives. Strom Spotmarkt EPEX Spot. Http://www.eex.com/de/Downloads/Marktdaten/Strom%20Spotmarkt%20%20EPEX%20Spot. - Point carbon. 2009. Http://energy.pointcarbon.com/nts/. - HSE, d. o. o. 2009. Http://www.hse.si/.

837

2009. 2009.